1994 – 2004 Delniška družba Kostak in lastniške spremembe
Na osnovi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in Zakona o gospodarskih javnih službah, se je Kostak, po predhodno prejeti Odločbi, izdani s strani Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo podjetij, štev. LP-111/0328-ST, z dne 11. 11. 1994, preoblikoval v delniško družbo. Tako je družba izvedla vpis pravnih posledic lastninskega preoblikovanja v sodni register Okrožnega sodišča v Krškem, dne 26. 9. 1995, ko je omenjeno sodišče izdalo Sklep o vpisu. Oblikovana je bila tudi nova celostna podoba, ki jo je izdelal Savaprojekt Krško. V fazi lastninjenja so bili iz premoženja podjetja izločeni infrastrukturni objekti in naprave, ki so bili preneseni na občino Krško, preostali del pa se je lastninil. Lastniška struktura je bila: 47 % upravičenci notranjega odkupa (zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci), 32 % skladi oziroma PID-i (pooblaščene investicijske družbe) in preostalih 21 % občina Krško. Nominalna vrednost delnice je bila 4.000 SIT.
V tem letu je podjetje, pod vodstvom direktorice Silvane Mozer, univ.dipl.ekon., obeležilo svojo 40 letnico in uredilo poslovne prostore v Žlapovcu. Leto kasneje je za svoje gospodarske dosežke prejelo priznanje Območne organizacije Gospodarske zbornice Slovenije za Posavje.
Leta 1995 je delniška družba nadaljevala z uspešnim poslovanjem in dokončala program lastninskega preoblikovanja, imela je 285 zaposlenih, leto kasneje pa že več kot 300.
Junija 1998 je Kostak v Krškem skupaj z obema komunalnima podjetjema (KOP Brežice in Komunala Sevnica) uspešno organiziral XIV. Srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije, kjer so prvič razvili prapor Komunalnega gospodarstva Slovenije.
V istem letu je začel z obsežno obnovo Kostanjevice na Krki in tako precej doprinesel k lepšemu praznovanju 750 letnice tega edinega slovenskega mesteca, ki leži na otoku v objemu reke Krke, v pisnih virih.
Kostak je nadaljeval s širitvijo gradbene dejavnosti, saj si je obetal večje posle pri gradnji hidro elektrarn na Savi in avtoceste. Najprej je od Pionirja v stečaju kupil proizvodne prostore in zemljišča v Veliki vasi, od propadle Agrafe stroje v gramoznici in stroje v lasti Togrela ter prevzel 58 zaposlenih, katerim naj bi se pridružilo še 53 bivših Agrafinih delavcev. V podjetje Togrel se je iz Kostaka prerazporedila celotna enota Gradne objektov s 33. zaposlenimi. Imenovala se je tričlanska uprava: Silvana Mozer, Ivan Navoj in Stanislav Budič. Podjetje Togrel si je poželelo tudi gradbeno podjetje Begrad iz Novega mesta, zato je prevzelo 50,23 % delež v Kostaku, ki ga je odkupilo od odškodninskega sklada in pooblaščenih investicijskih družb. Tu se je zapletlo, saj naj bi večinski (53 %) lastnik hčerinske družbe Togrela pred tem postalo podjetje Osa iz Krške vasi oziroma njen naslednik GIP-o. Zaradi nestrinjanja z družbo Begrad in prekoračitve pooblastil, je morala oditi direktorica Silvana Mozer. Za vršilca dolžnosti je bil imenovan Ljubomir Munih, katerega je 1. januarja 2001 nasledil Božidar Resnik, izbran na razpisu med sedmimi kandidati. Sledile so številne tožbe in sodni spori. Na koncu se je na sodišču izkazala ničnost dokapitalizacije Togrela. Ta je spet prešel v popolno last Kostaka popolnoma upostošen. Začasna tričlanska uprava (Karel Vardijan, Stanislav Budič in Niko Žigante) je po ugotovitvi finančnega stanja morala že v prvem mesecu predlagati stečajni postopek. S tem je bila Kostaku povzročena neizmerna škoda, saj je bila tako ukinjena dejavnost visokih gradenj in s tem močno oteženo pridobivanje večjih poslov, ki so se nakazovali v Posavju.
