Čiščenje odpadnih voda je proces, skozi katerega se odpadne vode očistijo do tolikšne mere, da izpolnjujejo okoljske in druge standarde kakovosti. Čiščenje odpadnih voda lahko vključuje mehanske, kemične ali biološke postopke ter njihove kombinacije, odvisno od zahtevanih standardov čiščenja.

Čistilne naprave

Odpadne vode mesta Krško z okolico se od leta 2009 čistijo na čistilni napravi Vipap, ki jo upravlja družba Vipap Videm Krško, d. d. Izpust očiščene vode je izveden v reko Savo.

Odpadne vode z območja Senovega in Brestanice se čistijo na komunalni čistilni napravi Brestanica. Izpust očiščene vode je izveden v reko Savo.

Odpadne vode z območja naselja Podbočje se čistijo na mali komunalni čistilni napravi Podbočje, ki je leta 2013 začela s poskusnim obratovanjem.

Odpadne vode mesta Kostanjevica na Krki se čistijo na komunalni čistilni napravi Kostanjevica na Krki. Izpust očiščene vode je izveden v reko Krko.

Kakovost očiščene odpadne vode se spremlja z rednim monitoringom, ki dokazuje, da čistilne naprave obratujejo skladno z zahtevami zakonodaje.

• SČN Vipap

Skupna čistilna naprava je namenjena čiščenju tehnoloških odpadnih voda iz integrirane proizvodnje vlaknin in papirja, sanitarnih odpadnih voda podjetja in komunalnih odpadnih voda mesta Krško z okolico. Zmogljivost čiščenja skupne čistilne naprave je 180.000 populacijskih ekvivalentov (v nadaljevanju PE) od katerih je 16.000 PE namenjenih komunalnim odpadnim vodam mesta Krško z okolico. V sklopu čistilne naprave je tudi postaja za prevzem grezničnih gošč.

Za čiščenje se uporablja tehnologija kombiniranega čiščenja: kemijsko mehansko predčiščenje tehnoloških odpadnih voda na rekonstruiranem kemijsko mehanskem delu čistilne naprave in nato končno konvencionalno aerobno čiščenje na biološkem delu. Skupna čistilna naprava je bila grajena fazno (2003 – tehnološke odpadne vode; 2007 – sanitarno meteorne vode podjetja; 2009 – komunalne odpadne vode mesta Krško).

Na čistilni napravi se poleg tehnoloških odpadnih voda čistijo tudi odpadne vode mesta Krško in bližnje okolice: Leskovec pri Krškem, Veniše, Velika vas pri Krškem, Gorenja vas pri Leskovcu, Drnovo, Brege, Vihre, Mrtvice, Spodnji Stari Grad, Stari Grad, Dolenja vas pri Krškem, Narpel, Žadovinek.

• KČN Brestanica

Komunalna čistilna naprava Brestanica je pričela obratovati v letu 2005. Projektirana je bila za obremenitev 4800 PE. Na njej se čistijo odpadne vode, ki preko mešanega kanalizacijskega sistema dotekajo na napravo iz naselij Senovo, Brestanica in Dovško.

Je klasična biološka čistilna naprava s kontinuiranim pretokom skozi napravo, z aerobno stabilizacijo blata in časovno izmenjujočo nitri/denitrifikacijo. Odpadna voda (že delno mehansko očiščena) priteka gravitacijsko iz 400 metrov oddaljenega zbiralnega bazena na mehanski del čistilne naprave. Biološki del sestavlja prezračevalni bazen, ki je oblikovan kot krožni reaktor. Zaradi nizke obremenitve biološkega blata (aerobna stabilizacija blata) je zagotovljena nitrifikacija, ob prekinjenem delovanju prezračevanja pa tudi denitrifikacija. Odpadna voda iz prezračevalnega bazena se preliva v naknadni usedalnik okrogle oblike, kjer se na dnu lijaka useda blato in po cevovodu gravitacijsko preliva v črpališče povratnega in odvečnega blata.

Očiščena voda se preliva preko prelivnega roba krožnega bazena v jašek KČN, od tu pa v reko Savo. Odvečno blato se periodično črpa v enoto za dehidracijo blata (tračno prečo).

• KČN Kostanjevica na Krki

Komunalna čistilna naprava Kostanjevica na Krki je pričela obratovati septembra 2003. Na njej se čistijo odpadne vode naselja Kostanjevica na Krki, ki preko mešanega kanalizacijskega sistema dotekajo na napravo. Ločen kanalizacijski sistem je zgrajen le na otoku mesta Kostanjevica.

Je biološka čistilna naprava z razpršeno biomaso ter ločenim aeracijskim (poteka proces nitrifikacije) in anoksičnim bazenom (denitrifikacijski procesi). Je čistilna naprava, ki ima mehanski in biološki del pokrit oz. zaprt v stavbi. Očiščena voda se odvaja v reko Krko, odvečno blato pa se odvaža na KČN Brestanica, ki ima večje kapacitete naprave za dehidracijo blata.

Projektirana je bila za obremenitev 2200 PE, trenutno obratuje s polovično močjo. Obremenitev čistilne naprave se povečuje, zato bo potrebno v prihodnosti vzpostaviti obratovanje s celotno kapaciteto. Zaradi varovanja okolja in vodotokov bo potrebno na napravi v kratkem zagotoviti tudi terciarno čiščenje. S tem postopkom se iz odpadne vode pred izpustom v odvodnik – reko Krko, odstranijo nekatere dušikove in fosforjeve spojine (hraniva).

• MKČN Podbočje

Mala komunalna čistilna naprava Podbočje je pričela s poskusnim obratovanjem v letu 2013. Namenjena je čiščenju komunalne odpadne vode naselja Podbočje in je bila projektirana za velikost 500 PE. Izvedena je kot tipska biološka čistilna naprava tipa SBR, z mehanskim predčiščenjem z grabljami, vgrajenimi v črpališču na dotoku v čistino napravo. Očiščena voda se odvaja v potok Sušica.