Komunalne odpadne vode
Družba Kostak upravlja več kot 214 kilometrov kanalizacijskega omrežja ter vzdržuje 80 kanalizacijskih objektov, kot so čistilne naprave, zadrževalni bazeni, razbremenilniki in črpališča.
Kanalizacijski sistemi, zgrajeni pred letom 2008, so večinoma mešanega tipa, saj se po njih v istem kanalu odvajajo komunalne in industrijske odpadne vode ter padavinska voda.
Kanalizacija, grajena po letu 2008, je, kjer je bilo to možno, grajena v ločenem sistemu: komunalne odpadne vode se odvajajo po fekalni kanalizaciji na čistilno napravo, padavinske odpadne vode pa po ločenem kanalu v vodotok.
Padavinske odpadne vode
Skladno z zahtevami veljavne zakonodaje je potrebno padavinsko vodo (razen v primeru, da to ni izvedljivo) odvajati neposredno v naravne odvodnike (vodotoke) ali s ponikanjem v tla. Padavinska voda s streh in utrjenih površin, ki je speljana v javno kanalizacijo, negativno vpliva na obratovanje čistilne naprave, saj odpadno vodo razredči, bistveno pa se povečajo tudi količine odpadnih voda. Posledično je učinek čiščenja odpadnih voda zmanjšan in stroški obratovanja čistilne naprave večji. Na območju, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, morajo biti izvedeni ukrepi za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. Čiščenje odpadnih voda je proces, skozi katerega se odpadne vode očistijo do tolikšne mere, da izpolnjujejo okoljske in druge standarde kakovosti. Čiščenje odpadnih voda lahko vključuje mehanske, kemične ali biološke postopke ter njihove kombinacije, odvisno od zahtevanih standardov čiščenja.
Skupna čistilna naprava je namenjena čiščenju tehnoloških odpadnih voda iz integrirane proizvodnje vlaknin in papirja, sanitarnih odpadnih voda podjetja in komunalnih odpadnih voda mesta Krško z okolico. Zmogljivost čiščenja skupne čistilne naprave je 180.000 populacijskih ekvivalentov (v nadaljevanju PE) od katerih je 16.000 PE namenjenih komunalnim odpadnim vodam mesta Krško z okolico. V sklopu čistilne naprave je tudi postaja za prevzem grezničnih gošč.
Za čiščenje se uporablja tehnologija kombiniranega čiščenja: kemijsko mehansko predčiščenje tehnoloških odpadnih voda na rekonstruiranem kemijsko mehanskem delu čistilne naprave in nato končno konvencionalno aerobno čiščenje na biološkem delu. Skupna čistilna naprava je bila grajena fazno (2003 – tehnološke odpadne vode; 2007 – sanitarno meteorne vode podjetja; 2009 – komunalne odpadne vode mesta Krško).
Na čistilni napravi se poleg tehnoloških odpadnih voda čistijo tudi odpadne vode mesta Krško in bližnje okolice: Leskovec pri Krškem, Veniše, Velika vas pri Krškem, Gorenja vas pri Leskovcu, Drnovo, Brege, Vihre, Mrtvice, Spodnji Stari Grad, Stari Grad, Dolenja vas pri Krškem, Narpel, Žadovinek.
Komunalna čistilna naprava Brestanica je pričela obratovati v letu 2005. Projektirana je bila za obremenitev 4800 PE. Na njej se čistijo odpadne vode, ki preko mešanega kanalizacijskega sistema dotekajo na napravo iz naselij Senovo, Brestanica in Dovško.
Je klasična biološka čistilna naprava s kontinuiranim pretokom skozi napravo, z aerobno stabilizacijo blata in časovno izmenjujočo nitri/denitrifikacijo. Odpadna voda (že delno mehansko očiščena) priteka gravitacijsko iz 400 metrov oddaljenega zbiralnega bazena na mehanski del čistilne naprave. Biološki del sestavlja prezračevalni bazen, ki je oblikovan kot krožni reaktor. Zaradi nizke obremenitve biološkega blata (aerobna stabilizacija blata) je zagotovljena nitrifikacija, ob prekinjenem delovanju prezračevanja pa tudi denitrifikacija. Odpadna voda iz prezračevalnega bazena se preliva v naknadni usedalnik okrogle oblike, kjer se na dnu lijaka useda blato in po cevovodu gravitacijsko preliva v črpališče povratnega in odvečnega blata.
Očiščena voda se preliva preko prelivnega roba krožnega bazena v jašek KČN, od tu pa v reko Savo. Odvečno blato se periodično črpa v enoto za dehidracijo blata (tračno prečo).
Komunalna čistilna naprava Kostanjevica na Krki je pričela obratovati septembra 2003. Na njej se čistijo odpadne vode naselja Kostanjevica na Krki, ki preko mešanega kanalizacijskega sistema dotekajo na napravo. Ločen kanalizacijski sistem je zgrajen le na otoku mesta Kostanjevica.
Je biološka čistilna naprava z razpršeno biomaso ter ločenim aeracijskim (poteka proces nitrifikacije) in anoksičnim bazenom (denitrifikacijski procesi). Je čistilna naprava, ki ima mehanski in biološki del pokrit oz. zaprt v stavbi. Očiščena voda se odvaja v reko Krko, odvečno blato pa se odvaža na KČN Brestanica, ki ima večje kapacitete naprave za dehidracijo blata.
Projektirana je bila za obremenitev 2200 PE, trenutno obratuje s polovično močjo. Obremenitev čistilne naprave se povečuje, zato bo potrebno v prihodnosti vzpostaviti obratovanje s celotno kapaciteto. Zaradi varovanja okolja in vodotokov bo potrebno na napravi v kratkem zagotoviti tudi terciarno čiščenje. S tem postopkom se iz odpadne vode pred izpustom v odvodnik – reko Krko, odstranijo nekatere dušikove in fosforjeve spojine (hraniva).
Mala komunalna čistilna naprava Podbočje je pričela s poskusnim obratovanjem v letu 2013. Namenjena je čiščenju komunalne odpadne vode naselja Podbočje in je bila projektirana za velikost 500 PE. Izvedena je kot tipska biološka čistilna naprava tipa SBR, z mehanskim predčiščenjem z grabljami, vgrajenimi v črpališču na dotoku v čistino napravo. Očiščena voda se odvaja v potok Sušica.
Mala komunalna čistilna naprava Podlog je pričela s poskusnim obratovanjem v letu 2019. Namenjena je čiščenju komunalne odpadne vode naselja Veliki Podlog, Pristava, Gržeča vas, Mali Podlog, Jelše in Gorica, in je bila projektirana za velikost 1.000 PE. Izvedena je kot tipska biološka čistilna naprava tipa SBR (sekvenčni biološki reaktor), z mehanskim predčiščenjem z grabljami, vgrajenimi v črpališču na dotoku v čistilno napravo. Očiščena voda se odvaja v Jelšanski potok.
MKČN Dolenji Leskovec je pričel v 2019 s poskusnim obratovanjem, v letu 2020 so bile izvedene prve meritve. Projektirana je za 100 PE. Je biološka čistilna naprava z razprešeno biomaso – WSB postopek – in mehanskim predčiščenjem. Sprejemnik očiščene odpadne vode je Leskovški potok.
MKČN Rožno je biološka čistilna naprava tipa SBR (sekvenčni biološki reaktor) z mehanskim predčiščenjem. S poskusnim obratovanjem je pričela v 2019, v letu pa 2020 so bile izvedene prve meritve. Projektirana je za 100 PE. Sprejemnik očiščene odpadne vode je Presladolski potok.
V letu 2019 se je pričela graditi tudi MKČN Pijavško, kjer se je v letu 2020 opravil poskusni zagon, v 2021 pa smo pričeli z izvajanjem prvih meritev, vsi parametri so bili skladni z mejnimi vrednostmi. MKČN Pijavško je biološka čistilna naprava tipa SBR (sekvenčni biološki reaktor) z mehanskim predčiščenjem. Projektirana je za 150 PE. Sprejemnik očiščene odpadne vode je Ledinski graben.
Konec leta 2022 smo zagnali tudi novo zgrajeno rastlinsko čistilno napravo (RČN) Raka, katere zmogljivost je 400 PE. V letu 2024 smo opravili prve meritve, vsi parametri so bili skladni z mejnimi vrednostmi. Gre za rastlinsko čistilno napravo z mehanskim predčiščenjem. Komunalne odpadne vode so speljane preko grobih in finih grabelj v vodotesni 3 prekatni usedalnik, kjer se zadržijo grobi delci. Voda se nato s pomočjo dozirnega jaška odvede na sistem čistilnih gred RČN (štiri grede, dva sistema po dve gredi). Očiščena odpadna voda nato odteče vodotok Videmšček.
Redno spremljamo delovanje in učinkovitost naših čistilnih naprav. V okviru rednega nadzora odvzemamo vzorce ter izvajamo analize v našem internem laboratoriju, kar nam omogoča hitro zaznavanje morebitnih odstopanj in takojšnje ukrepanje.
V skladu z veljavno zakonodajo izvajamo tudi redne obratovalne monitoringe, ki jih opravlja pooblaščeni akreditirani laboratorij NLZOH Novo mesto.
