Krško, 22. april - V sklopu projekta EU Voices je danes na sedežu družbe Kostak potekala okrogla miza na temo klimatskih sprememb in odpadkov. Sodelovali so: mag. Tanja Cegnar, predsednica Slovenskega meteorološkega društva, Franc Bogovič, poslanec Evropskega parlamenta, Miljenko Muha, predsednik uprave družbe Kostak in Jože Leskovar, direktor Sektorja komunale v družbi Kostak. Dogodek je v živo prenašala Televizije AS iz Murske Sobote, moderiral pa odgovorni urednik Simon Balažic.
Svetovni dan Zemlje, ki ga 22. aprila obeležujemo že več kot pol stoletja, nas nagovarja, da je še čas za rešitev planeta in da lahko izberemo uspešno in trajnostno prihodnost. Veliko je področij in aktivnosti, kjer se lahko tako posamezniki kot podjetja angažiramo za boljši planet. Kot so poudarili sogovorniki na okrogli mizi, smo vsi odgovorni za odpadke, zato moramo iskati načine za njihovo zmanjševanje že na samem izvoru, si prizadevati za ponovno uporabo še uporabnih predmetov in ustrezno obdelavo odpadkov s ciljem čim manjšega odlaganja na odlagališča.
Medtem, ko nam gre ločevanje odpadkov v Sloveniji dobro od rok, saj z 72,2 % ločeno zbranih odpadkov sodimo v evropski vrh, je potrebno na področju ravnanja z odpadki še marsikaj urediti. Precej naših odpadkov namreč konča v tujini, vendar ne moremo v nedogled pričakovati, da bodo tam poskrbeli zanje. Odpadkov je vsako leto več, z epidemijo so se spremenile navade, kot npr. porast nakupovanja preko interneta in naročanje hrane »to go«, kar je še povečalo količine odpadne embalaže. Pogosto so zaradi lepšega videza izdelki in embalaža sestavljeni iz več različnih materialov, ki jih je težko reciklirati. Tako bi bilo več pozornosti potrebno nameniti omejevanju uvoza izdelkov, ki se jih ne da reciklirati oziroma z zakonodajo predpisati ustrezne materiale za izdelke, saj vsak proizvod enkrat postane odpadek, ravno tako embalaža. Težavo pri iskanju ustreznih rešitev na področju ravnanja z odpadki, pa predstavljajo tudi dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj.
Podnebne spremembe zahtevajo prilagajanje, veliko lahko naredimo že z majhnimi koraki. Eden od teh je nakupovanje lokalne hrane pri kmetu oziroma na tržnici, ki ni ovita s toliko embalaže in ne prepotuje pol sveta, da bi se znašla na naših krožnikih. Še vedno konča veliko prehrambenh izdelkov tudi v smeteh, 60 kg na prebivalca naj bi jo v Sloveniji zavrgli letno, a je z zvišanjem cen hrane za pričakovati, da se bo to v kratkem izboljšalo. Besede, kot so prehranska varnost in samooskrba, so v teh dneh pogoste in postajajo vse bolj pomembne.
