En največjih projektov v EU je evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO), kateri letos poteka od 16. do 24. novembra. ETZO letos obeležuje svojo 15. obletnico, saj je bil prvič izveden že leta 2009.

ETZO vsako leto osvetli drug vidik preprečevanja odpadkov, da bi opozoril na ključna področja, povezana z negativnimi vplivi naših potrošniških navad in ne trajnostnimi praksami v družbi. Osredotoča se na zmanjšanje količine odpadkov ter na pobude za trajnostno ravnanje z odpadki po vsej Evropi.

Po lanskih temah o embalaži in tekstilu, letos osredotočamo pozornost na problematiko zavržene hrane ter zmanjšanje živilskih odpadkov, skupaj s pobudami za trajnostno ravnanje z odpadki. Tako, je torej letošnja osrednja tema odpadna hrana s sloganom »Stran pa ne bomo metal’.«

Zaskrbljujoč je podatek, da v državah EU letno nastane več kot 59 milijonov ton odpadne hrane, medtem ko si več kot 37 milijonov ljudi ne more privoščiti kvalitetnega obroka vsak drugi dan. Na globalni ravni pa se zavrže kar tretjina vse proizvedene hrane.

V Sloveniji smo lani zavrgli približno desetino več odpadne hrane kot leto prej oz. 165.000 ton, kar pomeni povprečno 78 kg na prebivalca. Ta količina bi bila lahko občutno manjša, če bi spremenili svoj odnos do hrane in poskrbeli, da še užitna hrana ne bi končala med odpadki.

Izguba in zavržena hrana nastaneta skozi celoten proces: od proizvodnje, prevoza in skladiščenja, do prodaje v trgovinah, porabe v restavracijah, šolah, bolnišnicah in drugih ustanovah ter, seveda, v naših gospodinjstvih.

Odpadna hrana nastaja v vseh fazah prehrambne verige. V proizvodnji hrane, ki poleg obdelave živil in pijač vključuje tudi primarno proizvodnjo, je bilo zavrženih okoli 22.000 ton hrane. V distribuciji in trgovini z živili je nastalo 15.000 ton odpadne hrane, v gostinstvu in strežbi pa 56.000 ton. Največ odpadne hrane, kar 72.000 ton, pa je bilo zavrženo v gospodinjstvih.

Med odpadno hrano so vključeni tudi olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in drugo, kar ni primerno za prehranjevanje, saj ni užitno. Po ocenah SURS-a je neužitni del odpadne hrane predstavljal 63 % celotne količine, to je približno 104.000 ton. Lani smo tako, zavrgli skoraj 61.000 ton še užitne hrane, kar je povprečno 29 kg na prebivalca.

Kaj lahko mi naredimo, da zmanjšamo odpadno hrano?

  • načrtujemo svoj jedilnik,
  • preverimo rok uporabnosti na embalaži,
  • skrbimo za pravilno shranjevanje živil
  • poizkušamo uporabiti ostanke hrane na različne načine.