V tem tednu je hrvaški portal index.hr objavil prispevek o izgradnji Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Piškornica, ki jo izvaja družba Kostak. Članek je objavljen na povezavi https://www.index.hr/vijesti/clanak/piskornica-pocinje-s-radom-za-dvije-godine-bit-ce-centar-za-otpad-bez-sirenja-smrada/2709747.aspx
Spodaj objavljamo prevod (Chat GPT)
Piškornica bo začela delovati čez dve leti in bo center za odpadke brez širjenja neprijetnih vonjav
RegionalniI center za ravnanje z odpadki (RCRO) Piškornica pri Koprivnici bo od leta 2027 predeloval odpadke iz štirih županij z zaprtim sistemom mehansko-biološke obdelave ter halami za dozorevanje in biofiltri, s čimer se preprečuje neprijeten vonj in zmanjšuje vpliv na okolje.
RCRO Piškornica naj bi začel delovati leta 2027, tam se bo odvažal mešani odpad iz Krapinsko-zagorske, Varaždinske, Medžimurske in Koprivniško-križevske županije. Dela na izgradnji izvaja slovensko podjetje Kostak.
Napredna tehnologija v primerjavi z obstoječimi centri
Dober del javnosti v Koprivniško-križevski županiji z nezaupanjem spremlja izvedbo projekta, pri čemer se pogosto omenja Kaštjun, ki se je znašel na udaru okoliškega prebivalstva in inšpektorata, saj se iz njega širi neznosen smrad, nakopičilo pa se je tudi 28.000 ton gorljivega odpada. Vodja projekta izgradnje Piškornice Nikola Martinaga je za Hino povedal, da se bo v RCRO uporabljala mehansko-biološka obdelava odpadkov, kakršna se uporablja v Marinščini in Kaštjunu, vendar bo precej drugačna, zato prebivalstvu ne bo treba skrbeti zaradi širjenja smradu in nekontroliranega kopičenja odpadkov.
Sreča v nesreči je, pravi, da projekt Piškornica močno zamuja z izvedbo, kar je omogočilo najugodnejši razplet za prebivalce. Če bi ga namreč izvedli po Nacionalnem programu ravnanja z odpadki iz leta 2007, bi bilo postrojenje danes skoraj identično Kaštjunu in Marinščini, ki temeljita na tehnologiji, kakršno imajo v Grčiji in Italiji.
EU, ki delno financira projekt, zahteva, da se v regionalne centre, ki nastajajo ali jih načrtujejo graditi, vgradi najsodobnejša tehnologija.
foto: Hina
Ključne razlike v primerjavi s Kaštjunom
Martinaga pravi, da je težava Kaštjuna sezonskost, saj se v času turistične sezone dovoz komunalnih odpadkov naglo poveča, tudi dva- do trikrat več kot v ostalih mesecih. Zaradi tega se skrajša čas bio-sušitve odpadkov v boksih, odpadki pa se odlagajo na odprtem prostoru, tako imenovanem bioreaktorskem odlagališču, kjer je nadaljnji proces razgradnje težje nadzorovati.
RCRO Piškornica ne bo imel bioreaktorskega odlagališča, temveč halo za maturacijo, oziroma dozorevanje, kjer se bodo odpadki razgrajevali po začetnem odvlaževanju. To je ena izmed pomembnih razlik – vse bo potekalo pod streho, s čimer se bo preprečilo širjenje smradu.
Proces obdelave odpadkov
Mešani odpadki, ki se bodo dovažali v Piškornico, bodo najprej šli v drobljenje in izločanje kovin, nato pa se bodo v halah, v hermetično zaprtih boksih, sušili do ravni pod 25 odstotkov vlage. Tako se bo olajšala nadaljnja obdelava in nevtralizacija intenzivnih vonjav, ki nastajajo pri razgradnji.
Po bio-sušitvi odpadki gredo v nadaljnjo mehansko obdelavo, kjer se izloči biorazgradljiva frakcija, ki v hali za maturacijo s prisilnim pospeševanjem kompostiranja doseže do 95 odstotkov razgradnje.
Rezultat procesa je proizvod, podoben kompostu, ki se odvaža na odlagališče nenevarnih odpadkov. Zaradi možnih ostankov onesnaženja ga ni mogoče uporabiti za kmetijsko pridelavo, čeprav ga v nekaterih državah uporabljajo za posipavanje gozdnih nasadov.
Ekološke prednosti
Izcedna voda, ki nastane pri sušenju komunalnih odpadkov, bo šla skozi dve stopnji čiščenja. Najprej na napravi v Piškornici do ravni pod predpisanimi vrednostmi, nato pa se bo prek kanalizacije usmerila v čistilno napravo mesta Koprivnica.
Sistem vključuje biofiltre in pralnike plinov za nevtralizacijo neprijetnih vonjav. Kakovost zraka se bo stalno merila na lokaciji postrojenja, da bi se zagotovile emisije plinov znotraj zakonskih mej.
Martinaga pravi, da bo Piškornica znatno zmanjšala emisijo CO₂, kar ustreza odstranitvi približno 50.000 avtomobilov s cest na območju štirih županij. Prav tako bo drastično zmanjšala skupni negativen ekološki vpliv na ravni županij, saj bo obdelava odpadkov koncentrirana na eni nadzorovani lokaciji.
V Koprivniško-križevski županiji nastane 40.000 ton komunalnih odpadkov letno, kar pomeni 110 ton na dan in 4,8 tone na uro.
Prihodnje potrebe in zaposlovanje
Kaj se bo zgodilo z gorivom, ki se izloči iz odpadkov? Martinaga pravi, da se bo iz mešanih odpadkov pridobivalo gorivo visoke kalorijske vrednosti, tako imenovani RDF. Izziv predstavlja njegova distribucija, saj na Hrvaškem ni dovolj energetskih objektov ali ustreznih porabnikov, kot so cementarne, ki bi ga uporabljale.
Zato je potrebna izgradnja energetskih objektov za izkoriščanje takega odpada na ravni Hrvaške, najbolj primerna mesta zanj pa so mesta, kjer je mogoče toploto in paro uporabiti za industrijo ali ogrevanje.
RCRO Piškornica je zasnovan za 30-letno delovanje. Sprva se bo odlagalo 30.000–35.000 ton letno, vendar pa EU-direktive, ki bodo začele veljati med letoma 2035 in 2040, zahtevajo zmanjšanje odlaganja na manj kot 10 odstotkov skupno proizvedenih komunalnih odpadkov.
V okviru RCRO bi naj delo našlo približno 80 delavcev, vključno s tistimi na pretovornih postajah.
Vir: index.hr
